povzeto po Kevinu Breelu (TEDx Talks)
Veliko ljudi, ki zboli za depresijo, ima občutek, da nimajo dovoljenja za to, da bi se lahko počutili žalostne daljši čas. Sram in stigma običajno ljudem z depresijo ne dovoli spregovoriti o njihovem počutju in stiski.
Ogromno ljudi z depresijo se boji, da bi jih drugi videli kot nepopolne. Osebe, ki trpijo za depresijo, je strah svoje resnice, predvsem pa ranljivosti. Takšen občutek lahko to osebo stisne v kot, iz katerega ima samo en izhod. Depresija niso samo občutje, ki se ga želi posameznik rešiti, temveč je najhuje to, da čez čas postaneš otopel. Tisto, česar se posameznik z depresijo boji, ni zgolj trpljenje v njemu samem, ampak tudi stigma, občutek sramu, neodobravanje med prijatelji v službi, govorice o nemoči ter norosti. Vsi ti dejavniki prispevajo k temu, da oseba, ki trpi za depresijo, to v sebi skriva. Prvi korak k rešitvi je priznanje, da imamo problem, ki nas ovira. Moramo spregovoriti in razbiti to tišino. Potrebno je krepljenje zavedanja, ki govori o tem, da bi morali graditi svet, kjer se učimo sprejemanja samih sebe, kjer smo zadovoljni taki kot smo, ker ko se odpremo, vidimo, da se vsi borimo in trpimo. Predvsem pa se moramo zavedati, da je imeti depresijo okej, da je ozdravljiva, da nismo slabi, in predvsem, da to ni naša identiteta.
Izkazovanje svojih čustev ni znak nemoči. Čustva nas naredijo človeške. Ne zanikajmo svoje človeškosti!
